Spletna stran uporabljajo piškotke!

Spletna stran uporablja lastne piškotke, ki so nujno potrebni za delovanje strani in nam olajšajo izboljševanje uporabniške izkušnje.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Skrij sporočilo!
Kaj so piškotki.

Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

Če piškotke izključite, so lahko nekatere možnosti spletne strani onemogočene.
torek, 25.9.2007

Davek od premoženja - oprostitev


Pojasnilo DURS, št. 421-14/2003, 15. 10. 2003

Zavezanec navaja, da je lastnik objekta in ta objekt daje v najem svojemu podjetju, ki opravlja pridobitno dejavnost; plačuje tudi vse potrebne davke. Dodaja, da mora kljub temu osebno plačevati davek od premoženja in da se je na izdano odločbo pritožil, vendar neuspešno. Meni, da je ključna beseda uživalec, in navaja, da uživalec (njegovo podjetje) kot najemnik uporablja te prostore za opravljanje dejavnosti. Meni, da bi zato moral biti oproščen plačila davka. Sporočamo naslednje:

Zakon o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 36/88, RS 48/90-UPB, 8/91, 7/93), v nadaljevanju: ZDO, v 156. členu (14. člen p. b.) določa, da davek na premoženje plačujejo fizične osebe, ki imajo v lasti:

  1. stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže (v nadaljnjem besedilu: stavbe);
  2. prostore za počitek oziroma rekreacijo;
  3. plovne objekte dolžine najmanj 8 metrov.

V skladu s 157. členom (15. člen p. b.) je zavezanec za davek od stavb in prostorov za počitek oziroma rekreacijo lastnik oziroma uživalec. Davek se plačuje ne glede na to, ali lastnik oziroma uživalec uporablja premoženje sam ali ga daje v najem.

Kakor navaja, se davek od premoženja, ki se plačuje na posest stavb, v skladu z drugo točko 161. člena (19. člen p. b.) ne plačuje od poslovnih prostorov, ki jih lastnik oziroma uživalec uporablja za opravljanje dejavnosti. Navedeno drži, vendar oprostitev velja le za lastnika oziroma uživalca v isti osebi. V tem primeru pa zavezanec kot fizična oseba premoženje oddaja v najem pravni osebi in ga sam ne uporablja za opravljanje dejavnosti. Za dejavnost ga torej uporablja najemnik (pravna oseba) in dejstvo, da je najemnik podjetje, katerega lastnik je zavezanec, tu ni pomembno.

Zgolj za potrditev vam dodajamo izvleček iz Sodbe VS RS, št. U 1014/92-4, z dne 30. 3. 1994; VS10703, katere jedro se glasi: "Lastnik poslovnih prostorov, ki poslovne prostore oddaja v najem, ni oproščen plačila davka od premoženja."

Iz besedila sodbe pa izhaja tudi: "Po določbi 15. člena prečiščenega besedila navedenega zakona je zavezanec za davek od premoženja lastnik oziroma uživalec, ne glede na to, ali premoženje uporablja sam ali ga daje v najem. Davek od poslovnih prostorov se ne plačuje le, če jih lastnik oziroma uživalec uporablja za opravljanje gospodarske oziroma poklicne dejavnosti (2. točka 19. člena prečiščenega besedila zakona). Ker je tožnica v postopku, ko je bila zaslišana izjavila, da je sporne poslovne prostore oddala v najem in kot dokaz predložila najemno pogodbo z dne 15. 2. 1991, je glede na navedene zakonske določbe tudi po presoji sodišča pravilen zaključek tožene stranke, da tožnica za navedene poslovne prostore ne more biti oproščena davka po določbi 2. točke 19. člena zakona o davkih občanov."

Podobno izhaja tudi iz sodbe VS RS, št. UP 689/2001, z dne 20. 3. 2002; VS14477, v kateri je navedeno, da "je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe ZDO, ko je pritrdilo toženi stranki, da se tožnik glede na ugotovljeno dejansko stanje, da v letu 1994 poslovnega prostora ni uporabljal za dejavnost, ne more uspešno sklicevati na določbo 2. točke 1. odstavka 161. člena ZDO, po kateri se davek od premoženja ne plačuje od poslovnih prostorov, ki jih lastnik oziroma uživalec uporablja za opravljanje dejavnosti. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je namreč navedeno določbo ZDO mogoče uporabiti le v primeru, če lastnik oziroma uživalec poslovni prostor uporablja za opravljanje svoje dejavnosti, pri čemer ni pomembno, ali opravlja gospodarsko ali kakšno drugo dejavnost v skladu s predpisi. Ker pa je bilo v upravnem postopku ugotovljeno, tožnik pa tudi izrecno navaja, da je poslovni prostor v letu 1994 oddajal v najem, pomeni že to, da poslovnega prostora ni uporabljal za svojo dejavnost, pač pa ga je za svojo dejavnost uporabljal najemnik."

Sodbe si lahko v celoti ogledate ne spletnih straneh sodišča na naslovu www.sodisce.si.